ponedeljek, 11. februar 2013

Pust, ki nima več ust

Opaziti je, da postaja pust ena velika veselica brez konkretnega smisla. Obstaja in dogaja se, ker pač je. In to se mi zdi narobe. Meni je bil pust nekdaj nek poseben dogodek, s sister love sva vedno preživljali pustno rajanje v Mozirju, kjer je bilo resnično zabavno.
Zdaj pa pač ni več tako ( s tem imam v mislim  druženje - socialna nota je zanič ). Vprašanj ob tem kar mrgoli. Pa vendar, midve še vedno vztrajava in si želiva, da bi pust ponovno postal pust velikih ust.


3 komentarji:

  1. Lušni ste :-) Tale živa barva ti neznansko paše.

    Kar se pa sprememb tiče, so pa neizogibne. Včasih so na bolje, včasih na slabše. Starejšim se vedno zdi, da so spremembe slabe in da je bilo včasih vse bolje...tvoja dva škrata pa si bosta pravgotovo pustovanje v Savinjski zapomnila kot nekaj najlepšega. Taki so in morajo biti otroški spomini :-)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Welcome. Komaj ugotovila identiteto nove blogerke :-)
      Hvala za te besede, saj vem, vse se spreminja in gre svojo pot, ampak kakšni mali sladkorčki pa lahko ostajnejo malce dlje takšni kot smo jih poznali mi:-)

      Izbriši
  2. Zelo dobro si napisala. Tudi meni ne da miru, vseskozi po malem razmišljam, kje so tisti dobro časi časi mozirskega pusta. A res je, bomo še puskušali, pa bomo videli.
    Kar se pa tiče otroške maškarjade, je še pa večji poden od sobotne. Katastrofa! Le od kje in zakaj naj imajo dobre spomine?! Bomo pač pustovali doma in kje drugje, za voljo malih škratov, se razume...:)

    OdgovoriIzbriši