Lara Rojc

V petek ( 11.02.2011 ) zvečer smo odšli na odprtje fotografske razstave, meni,  super in kul punce.
Spoznali sva se na začetnem tečaju fotografije, se takoj zaštekli in ostali v stikih. Ona je  že naredila velik, zelo velik korak v fotografiji in posnela  zanimivo, barvito, čarobno in zelo sladko serijo fotografij, ki jih je poimenovala Pobarvanke.
Njena razstava je na ogled v Laškem, v hotelu Wellness Park in sicer do konca maja 2011. Če boste na tistem koncu, vsem zelo priporočam postanek in ogled Larinih fotografij. Bravo Lara, super si.

Sobota v Ljubljani

Sobota je meni najljubši dan. Vse je tako fajn, nobenega " prešerja ", nobenih ur, ki zahtevajo svoja opravila, zajtrk je drugačen, bolj okusen in še in še. Tudi središče našega mesta je živo, živahno, pisano, polno, zabavno, ... Tržnica kar poka po šivih od vseh dobrot, " frbcev ", znancev in vseh, ki želijo koga srečati. Fino pa je sedeti na kavi s fotoaparatom v bližini in samo čakati na dobre motive in zanimive ljudi. Minula sobota je bila krasna, našlo se je veliko motivov, tile pa so nekako kul:

Skrivališče za oči

Sonce...končno par sončnih žarkov. Ampak oči so navajene na temo, turobno meglo... In kaj narediti? Oči skriti za velika stekla, ki premorejo vse mogoče barve. Tudi oblike so neštete in prav zabavno je izbirati očala, ki nam pašejo, mogoče tudi ne, so pa kul in izražajo neko sporočilo. Zadnje čase imam neko manijo na sončna očala, popolnoma je prevzela ideja o raznih barvah. Kar nekaj se jih nabralo, tukaj pa so moje najljubše:

Neobarvan svet

Zelo lepo je videti svet, ki spreminja barve. Vsak dan kaj novega. Lepo pa je tudi videti svet skozi čb oči. Postane drugačen, skrivnosten, zanimiv, odkrijemo neke druge dimenzije pogleda.
Ta vikend sem se udeležila fotografiranja oz bolj " vadenja " videnja sveta okoli nas v samo dveh barvah. Fotografirali smo v Štanjelu, kjer se skrivajo čudoviti detalji, ki so primerni za čb barve. Ustavili smo se še na Cerkniškem jezeru, čudoviti pogledi, samo temperature pa nikakor niso bile ljudem prijazne. Zelo mrzlo, zelo zmrznjeno, ampak ravno v tem je bil čar vsega.
Prvič sem delala fotografije v čb, nekaj jih objavljam, priznam, te zasvoji.

Milanski par

Spomnila sem se, da imam še nekaj fotk iz Milana, na teh sta dva moja frenda, ki tam živita. Oba se ukvarjata z modo, oba sta zelo styliš, oba sta zelo kul ...
Tu sta Noemi in Jure.

They call me Pierre

Včasih se zgodi, da tudi zase najdem kakšno " posrečeno " majico. Rada imam enostavne majice,  vendar pa morajo imeti neko sporočilo, takšno, da si vsak po svoje predstavlja stvari.
Nekega dne sem odkrila,  da obstaja Maison Scotch in, da imajo prav zares zanimive kose oblačil. Za moške in ženske.
Iz njihove linije sta tudi ti dve majici. Meni precej fajni.

Fotografije Lee Miller

Zadnja fotografska razstava, ki sem si jo ogledala ( v družbi moje JMO ) je bila Legendarna Lee Miller. Precej dolgo sva se odpravljali na to razstavo, ujeli sva zadnje trenutke razstvaljenih slik in moram reči, da bi strašno obžalovala, če tega ne bi videla. Njene fotografije so me navdušile, opazovala sem jih tako zelo pozorno, gledala sem jih z velikim občudovanjem in veliko željo, da tudi meni uspe ustvariti vsaj par dobrih fotografij. Všeč mi je njen način fotografiranja, vedno je gledala detalje določenega  prostora ali stvari ali osebe ... ( meni je ravno takšen način blizu ), njeni portreti pripovedujejo zgodbo dotične osebe.
Vse je ČB, piše se leto 1930, 1940, 1950..., vendar njeno delo dejansko zelo deluje tudi v 2011. Vsaj meni!!!
Foto: Lee Miller