Na majici, kjer je hrbet na prepihu. Všeč so mi majice ali obleke, ki imajo odprt hrbet, redko kdaj pa kaj takšnega tudi oblečem. Včerajšnje popoldansko sonce in temu primerne temperature, so izvabile iz omare majico svetlečih detajlov ter odprtega hrbta. Mislim, da jo uspem vsako leto le enkrat obleči.
Nasvidenje do naslednjega poletja ali pač ne?
Foto: DC
torek, 23. avgust 2011
ponedeljek, 22. avgust 2011
Hišice dišečega papirja
Naravnost obožujem te hiške polne raznobarvnega, dišečega, pisanega papirja. Počasi dobivajo tudi novo podobo ( vsaj pri nas ), kar je zelo pohvalno, da ne omenjam kave, ki jo lahko dobiš ( sicer ne je nisem nikoli tam pila ). Že kot otrok sem imela rada postanke pri čudnih hiškah, vedno me je zanimalo katere časopise in revije prodajajo, na morju je bil kar obred, obvezno sem kupila ( oz so mi kupili ) Mikijev zabavnik. In še zdaj ne morem mimo njih, kar vleče me tja, ta vonj po dišečem papirju, radovednost, kaj je novega na tistih čudnih policah, brskanje med revijami,.... mmmmm..... Spodnje fotke so vse nastale na morju, ker tam pa res ne zmorem da ne bi!!!! Moja denarnica je ponavadi vsako jutro plitkejša samo zaradi postankov pri kioskih. No, neko ( samo ) svoje veselje pa vendar lahko imam:-).
nedelja, 21. avgust 2011
Morski poljub
Temperature so končno, končno visoke, vročina se dogaja, poletni pridih je v polnem zagonu, naše morjevanje je mimo, ustvarili smo nekaj nepozabnih spominov, nekaj utrinkov je zabeležil tudi fotografski spomin.
sobota, 20. avgust 2011
Pripadnici jeansu
Zagotovo sva jaz in Š pripadnici jeansu. Poleti kratkemu, natrganemu, skratka trendovskemu. Pozimi in vseh ostalih letnih časih pa kar dolgemu ( mogoče tudi natrganemu ) jeansu.
Jeans je absolutno najbolj nosljiva stvar na svetu. Vsakemu se poda, vse kar oblečemo zraven je običajno kul niti čevlji niso preveč vprašljiva zadeva.
Najbolj cenim trpežnost tega materiala ter dejstvo, da tudi leta niso njihov sovražnik. Nasprotno, včasih so prav leta tista, ki naredijo določen jeans pravzaprav najbolj kul in edinstven.
Torej, kratke, dolge, modre, strgane, pobarvane, z žepi ali brez, z zavihtki ali brez.....jeanske so zakon!!!!
Foto: NCM
Jeans je absolutno najbolj nosljiva stvar na svetu. Vsakemu se poda, vse kar oblečemo zraven je običajno kul niti čevlji niso preveč vprašljiva zadeva.
Najbolj cenim trpežnost tega materiala ter dejstvo, da tudi leta niso njihov sovražnik. Nasprotno, včasih so prav leta tista, ki naredijo določen jeans pravzaprav najbolj kul in edinstven.
Torej, kratke, dolge, modre, strgane, pobarvane, z žepi ali brez, z zavihtki ali brez.....jeanske so zakon!!!!
Foto: NCM
petek, 5. avgust 2011
Revoir
Končno malo morja. Končnoooooooo!!!!! Uživanje ob še vedno ljubem morju, vonju, sladoledu....itd. je veliko veselje in radost. Revoir do ... ne vem točno do kdaj:-).
Mmmmmm, tudi kava že diši, knjige pripravljene, torej...gremo.
Mmmmmm, tudi kava že diši, knjige pripravljene, torej...gremo.
četrtek, 4. avgust 2011
Štikl dejt
Zgodil se je prvi štikl dejt ( pardon: drugi, prvi je bil s T ), v centru Ljubljane, v Romeu, s Š. Absolutno zabaven večer z vsemi elementi, ki pripomorejo k uživanju v toplih poletnih večerih. Ljubljana postaja tako lepa, polna, raznobarvna, kulturna, privlačna na pogled...Užitek je posedati in se predajati trenutkom poletja. Najina štikeljada je bila popolnoma zlita z mestom in njegovim utripom. Pomemben podatek je tudi to, da sva zdržali v petah ves večer, celo tlakovane poti v centru so bile za naju pis of kejk:-) Opažam tudi, da z vsakim izhodom v štiklih, postajam večji profi v hoji, mogoče nekoč zamenjam japonke za absolutno visoke petke:-) Mislim pa tudi, da se klub I like Štikle, definitivno povečuje:-)
Tnx Š for lovely evening!!!!
Tnx Š for lovely evening!!!!
torek, 2. avgust 2011
Hiša stare mame
Stare hiše imajo vedno posebno dušo, poseben vonj, posebno vsebino. Njihova zgodovina me vedno pritegne in zelo zanima. Kako so živeli ljudje v njej, kakšne so bile sobe, kje so spali, jedli....itd. Posebej zanimivo je pogledati hišo v kateri je odraščala stara mama. Moja stara mama je odraščala v Lokovici, imeli so veliko hišo in veliko kmetijo, ki je sedaj v fazi propadanja. Še vedno se tam najdejo lepi detajli, še vedno lahko vidim kako so odpirali vrata, kje so se sprehajali. Če dobro zaprem oči lahko vidim tudi malo Ivo
( tako ji bilo ime ) kako najde prvo lužo in se vržo v njo z njeno novo oblekico, ki ji ni bila všeč ( to zgodbo mi je povedala ob priliki, ko sem kazala znake trme :-).
Zanimivo pri starih hišah je to, da lahko razberemo mnogo zgodb iz njihove zgodovine, le malo domišlije potrebujemo, malo miru in lahko začutimo utrip nekdanjega življenja.
( tako ji bilo ime ) kako najde prvo lužo in se vržo v njo z njeno novo oblekico, ki ji ni bila všeč ( to zgodbo mi je povedala ob priliki, ko sem kazala znake trme :-).
Zanimivo pri starih hišah je to, da lahko razberemo mnogo zgodb iz njihove zgodovine, le malo domišlije potrebujemo, malo miru in lahko začutimo utrip nekdanjega življenja.
Naročite se na:
Objave (Atom)



