Družinska fotografija pri nas ne obstaja. Vsaj ne v teh, nekih, utečenih okvirjih. Mislim, da imamo 2 ali 3 fotografije, ki so še kar ok.( verjetno tudi vem zakaj ).Ne maram fotografij, na katerih oče in mama sedita zadaj, otroka spredaj ali pa oba starša sedita na nekih stolih, otroka pa sta ponavadi v naročju, potem obstaja obvezno modro ozadje, ki naredi fotko lepo, simpatično....bljak. Družinska fotografija bi morala odražati familijo kot tako, pokazati kakšne osebe tvorijo to posebno celico. Kakšno vzdušje vlada med njimi, njihova razgibanost, razigranost... Saj otroci so takšni, nikoli statični, nikoli pri miru na stolu sedeči. Seveda mora iz razgibanosti nastati tudi trenutek, trenutek, ki ga ujame fotograf in s tem zabeleži pomembnost določene družine.
Sama zase vem kaj hočem, ujeti moram samo dober trenutek, prostor, svetlobo.
Tale spodnja fotografija pa je nastala lani, na knjižnem sejmu v CD, s telefonom, všeč mi je bila ideja, da gledamo v ogledalo, ki tvori strop, in nastala je zelo ljubka družinska fotka.
Ful luštna družinica, simpatični!
OdgovoriIzbrišiTamara, tnank U!!!!
OdgovoriIzbrišiFul dobra. Živahna. Tudi pri nas družinskih skoraj da ni☺
OdgovoriIzbrišiI like colour matching. :-) In bo drzalo, druzinske fotke so redkost, so pa zato tiste, ki so, toliko bolj dragocene.
OdgovoriIzbrišizelo lepa fotka!
OdgovoriIzbriši