Zmenek s knjigo

Knjižni sejem se je dogajal .... prejšnji teden, vedno rada obiskujem ta veseli dogodek, vedno se rada družim s knjigami, ki se tako lepo razkazujejo na policah, stojalih, nekatere so prave važičke. Letošnji sejem sem obiskala prvi dan, pregledala, kar sem lahko, poslušala tudi intervjuje z našimi literati,  zase pa kupila samo ENO knjigo, fotografsko, malo enciklopedijo zgodovine ... seveda sem našla še nekaj malega za naše majhne radovedneže ( brez tega pač ne gre ). V bistvu sem želela še enkrat v Cankarjev dom ampak mi, žal, ni več uspelo.
Vonj po svežih knjigah, svežih listih, topli barvi bom iskala zopet naslednje leto, upam, da z malo večjo zaloga časa.

Taschenove knjige so precej zanimive in cenovno zelo ugodne.

Zanimivosti že označene.

Favourite One

Družinska fotografija pri nas ne obstaja. Vsaj ne v teh, nekih, utečenih okvirjih. Mislim, da imamo 2 ali 3 fotografije, ki so še kar ok.( verjetno tudi vem zakaj ).Ne maram fotografij, na katerih oče in mama sedita zadaj, otroka spredaj ali pa oba starša sedita na nekih stolih, otroka pa sta ponavadi v naročju, potem obstaja obvezno  modro ozadje, ki naredi fotko lepo, simpatično....bljak. Družinska fotografija bi morala odražati familijo kot tako, pokazati kakšne  osebe tvorijo to posebno celico. Kakšno vzdušje vlada med njimi, njihova razgibanost, razigranost... Saj otroci so takšni, nikoli statični, nikoli pri miru na stolu sedeči. Seveda mora  iz razgibanosti nastati tudi trenutek, trenutek, ki ga ujame fotograf in s tem zabeleži pomembnost določene družine.
Sama zase vem kaj hočem, ujeti moram samo dober trenutek, prostor, svetlobo.
Tale spodnja fotografija pa je nastala lani, na knjižnem sejmu v CD, s telefonom, všeč mi je bila ideja, da gledamo v ogledalo, ki tvori strop, in nastala  je zelo ljubka družinska fotka.

Wake me up when SPRING begings 5

In to je to. Drevo pod mojim oknom je oddalo vse svoje lepe, zelene liste, počasi in vztrajno. Zdaj je golo, zdaj lahko vidim na drugi konec mesta ... ampak komaj čakam, da se pojavijo majhni popki, ki prinašajo novo veselje. Malo počitka pa tudi paše.

Ta barvna žalost...

Šajni hepi Škornji

They are SO LOVELY!!!

Da bom v zimskih, predolgih, temnih večerih malo šajnala:-))

Pozabila na rojstni dan

... in sicer, prvi rojstni dan mojega bloga. OMG!!! Prvi zapis se je zgodil 16.11.2010. Eno leto je minilo ... v bistvu sploh ne vem kdaj, ko pa malo prebiram stvari, ki so se dogajale skozi leto, pa sem zelo vesela, da sem začela s tem pisanjem, ker mi takšen način spomini ne uhajajo tako hitro in jih imam vedno blizu in zraven.
Hvala pa tudi vsem mojim zlatim komentatorjem...se zelo zabavam ob prebiranju in odgovarjanju:-) Tnx.

Happy bday, šaJ laV.

Priložnost zamujena ne vrne se nobena

Versace is in a town!!!! Seveda sem morala pogledati kaj dogaja danes v H&M, sicer šele popoldan ( tako mimogrede ), vse kar je ostalo, je bilo par oblekic, dvoje čevljev, malce več majhnih torbic...zase sem vzela ( verjetno bolj za spomin kot kaj drugega ) super barvne pajkice. Zgledajo precej crazy:-)))
Nekaj pa šteje tudi Vercase vrečka. In kot pravi D: kdor ne skače ( verjetno po H&M trgovini ), ni Versace:-)

Zadovoljen obraz:-)

Če bi znala

Ja, če bi znala svoje lase takole elegnatno speti v figo, bi jo ziher nosila  točno na takšen način:

Foto: Frizerstvo Smiljan Škarica

Pa je ne znam, pa sem poskusila, pa ne 1x, ampak nikoli, res nikoli nisem dosegla "blizu tej figi" učinka.
Torej, preostane mi to, da delam svoje fige (ki so popolnoma enostavne ) ali pa resno obiščem strokovnjaka, ki mu mojstrovina delanja fig ni tuja. We shall see.

Vdih novembrskega morja

Morje, burja, sonce, prazne plaže, dobra kava, ... vse to je absolutni ideal, ki predstavlja možnost novega navdiha. Pobeg iz ljubljanskega kotla v osvbojojajočo morsko pokrajino sredi novembra, predstavlja zame, nov vdih čistega zraka, ki je tako pomemben za preživetje megle z malo sonca in precej zmanjšanim zornim kotom vidnih stvari. Neskončnost morja in predsvem neskončnost barv, ki se tam ohranjajo tudi v času, ko je pri nas na obzorju samo sivina, je balzam za vse celice, ki sprejemajo barvne lepote. Mirnost morja je tako noro pomirjajoča, tako noro uživaška in tako noro lepa.
Krajši postanek in velik vdih zraka na morski obali, ... enem izmed lepših načinov preživetja nedelje.

Sobota je za te stvari...

... za početje stvari, ki jih ne zmorem čez teden ali pa je samo dan, ko naredim nekaj novega. Včeraj zvečer sem listala knjigo Ljubezen skozi želodec 2 in pristala na strani 377 na naslovu Sirčkova pita z belo čokolado...najprej sem pomislila, ne, to ni zame, ker ne maram bele čokolade, pa vendar sem prebrala recept in takoj ugotovila, da je to to za soboto!!!! Nekaj novega, nekaj hitrega, nekaj preprostega in nekaj okusnega.
Nastalo je tole:

Mhmmm...

Ljubezen skozi želodec 2, stran 377:

Še nekaj receptov čaka na moje sobote...

Wake me up when SPRING begins 4

Ponedeljek. Sedmi november. Vzdušje, ki malce teži. Drevo pod mojim oknom. Ja, postaja zlita podoba narave. Pač, tako je. Spremembe so hitre. Korenite. Listje prekriva betonska tla, kar deluje zelo mehko in poetično. To pa mi je všeč. Še malo, pa bo drevo oddalo še zadnji list - bomo videli naslednji ponedeljek.

Drevo dohaja vsa drevesa v ulici:-)

Wake me up when SPRING begins 3

Danes je sreda in ne ponedeljek, za dvodnevno zamudo so krivi prazniki in naša odsotnost iz Ljubljane. Drevesu pod mojim oknom se pozna, da smo vstopili v november...zeleno močno postaja rumeno in rumeno močno odpada z drevesa. Mislim, da je pripravljeno na prihod zime in mraza. Čakam  na ponedeljek in prepričana sem, na veliko spremembo.

Razlika je očitna.

Delovni proces

Vikend, no, skoraj mini počitnice so za nami. Preživeli ga nismo v Ljubljani ampak v Savinjski dolini in bili precej zaposleni - kar je vsem nam zelo ugajalo. Posebej meni je bilo v veliko zadovoljstvo, da sem se spravila v delovna oblačila, pospravila očetovo delavnico ( BTW: delavnica je odličen prostor za ustvarjanje, premore toliko zanimivih stvari, da je veselje biti v prostoru ) ter si pripravila prostor za ustvarjanje. Končno mi je uspelo, da sem delala nekaj, kar me tudi ( med drugimi stvarmi ) veseli, kar me osrečujeje....Making candles.... Sveče ( pa ne za 1. novenber ), takšne lepe, za stanovanje, za darilo, različnih barv, pa precej enakih oblik. Ta moj proces delanja sveč traja že nekaj let ( z velikimi pavzami vmes!!! ) in skozi delo sem ugotovila, da je najlepše in najlažje, če vosek ulivam v prazne tube od čipša. Ko se vosek ohladi, tubo preprosto raztrgam in sveče popolnoma nič ne poškodujem  ( za razliko od kalupov, ko se dogaja marsikaj ). Sporočam, da zbiram čipsove tube, čim več, bolj bom vesela:-)))
Ker je proces izdelovanja sveč malo daljši, sem uspela dokončati samo eno svečo, ostalim se posvetim ta vikend...jih tudi potografiram in jih objavim. Danes torej malo delovnega procesa:

Odlična svetilka

Nisem mogla verjeti, da radio deluje brezhibno.

Delovni pripomočki

Delovni pripomočki 2.

Vosek

Dodajanje barvila

Tube od čipša in dve sveči v fazi nastajanja...

Naslednji teden pokažem končne izdelke...no, samo dve, ostale so namenjene darilom:-)