Spet sem pri starih tehnikah, naše učenje mokrega kolodija se nadaljuje in moram priznati, meni se zdi zadeva totalno super. Navdušena sem nad rezultatom kot tudi presenečena, ko vidim kaj nastane in predvsem kako nastane. Ampak ta avra, ki obdaja fotografije na steklu je močna, velika in izžareva čisto posebno spoštovanje.
Spodaj je moj portret, ki ga je posnel Anže Grabeljšek:
Tale posnetek pa sem naredila jaz, na fotografiji je moja kolegica Karin:
Zakon!! Ah, ta zgodovina, ah, ta mokri kolodij. Čestitke avtorju in avtorici, čestitke aktrekama.
OdgovoriIzbrišiUau, ne vem, zakaj sem ob vsej tehnologji, ki vem, da obstaja, še vedno presenečena nad tovrstnimi izdelki. Zelo lepo.
OdgovoriIzbriši