Na poti do vrtca

Na poti do Jašijevega vrtca cveti toliko rož in dreves, da sem morala vzeti fotoaparat s sabo. Priznam, da nisem ravno velika ljubiteljica fotografiranja rož ( vedno se pa spomnim na eno udeleženko nekega foto tečaja, ko je dejala, da ima namen postati najboljša fotografinja rožic ), moj namen je postati najboljša fotografinja na nekem drugem področju:-)....Ampak lepota spomladanskega prebujanja me prevzame v vsej svoji veličini. Ta nežnost cvetov je tako lahkotna za oko, tako prijetna za vsa čutila in vzbuja takšno lepo upanje. In jutranja svetloba doda še svoj kanček čarobnosti. Love it!