Stare hiše imajo vedno posebno dušo, poseben vonj, posebno vsebino. Njihova zgodovina me vedno pritegne in zelo zanima. Kako so živeli ljudje v njej, kakšne so bile sobe, kje so spali, jedli....itd. Posebej zanimivo je pogledati hišo v kateri je odraščala stara mama. Moja stara mama je odraščala v Lokovici, imeli so veliko hišo in veliko kmetijo, ki je sedaj v fazi propadanja. Še vedno se tam najdejo lepi detajli, še vedno lahko vidim kako so odpirali vrata, kje so se sprehajali. Če dobro zaprem oči lahko vidim tudi malo Ivo
( tako ji bilo ime ) kako najde prvo lužo in se vržo v njo z njeno novo oblekico, ki ji ni bila všeč ( to zgodbo mi je povedala ob priliki, ko sem kazala znake trme :-).
Zanimivo pri starih hišah je to, da lahko razberemo mnogo zgodb iz njihove zgodovine, le malo domišlije potrebujemo, malo miru in lahko začutimo utrip nekdanjega življenja.
hecno, sem ti že kdaj povedala, da naravnost obožujem stare, razpadajoče hiše? Njihov vonj po vlagi in toplini, ki je včasih bivala za zidovi...hecno, res.
OdgovoriIzbrišiSame here :-) Celo zivljenje sem zivela v starem, pred vojno zgrajenem bloku, katerega hodnik v vročih poletnih dneh tako prijetno hladi ter ima še vedno poseben star vonj...in mene ta vonj pomirja in me v sekundi vrne v otroštvo. Da o kleti in njenem vonju sploh ne govorim :-)
OdgovoriIzbrišiZato si še danes potihoma želim živeti v starem vila bloku (ne govorim o socialisticnih blokih :-), ki bi bil sicer reprezentativnejši kot blok mojega otroštva, bi pa še vedno ohranil svojo dušo in vonj.
Zofija: :-) Mi je pa všeč.
OdgovoriIzbrišiŠpela: Socialistični bloki so pa ja zakon:-) Vir kreativnosti:-) Res, vonj je bistven. Vedno povrne spomine. Pomembno je tudi kako dom diši, dokler nima svojega specifičnega vonja, ni pravi dom!!!