30 let razlike

Moje popotovanje po našem podstrešju se je končalo z najdbo tako noro dobrih kratkih hlačk. Bile so moje, ko sem bila še malčica - kupljene v Italiji. V nostalgičnem razmišljanju in premišljevanju, sem se kar naenkrat zavedla, da imam oblečene moje natrganke. Kako dobro!! Nove in stare jeanske, jaz takrat in jaz sedaj, 30 let razlike. Noro, ne? Seveda sem mojega malčka takoj oblekla v njih, kot ulite mu stojijo na mali ritkici in sedaj upam še na  nekaj toplih dni, da jih bo lahko vsaj malo ponosil.

Kako se mi spremenimo v 30 letih, hlače pa v bistvu ostajajo enake.

Noro hudi žepki...

Bomo videli, če bodo današje stvari čez 30 let tudi tako kul.

O babe, those are such a great shoes!

... je bila moja prva misel, ko sem jih zagledala. To se je zgodilo pred dvema letoma na morju. Ko sem postala vesela lastnica teh čevljev, sem jih obula in razkazovala verjetno samo dvakrat ( če ), potem pa je prišla jesen v naše kraje in sem jih lepo zapakirala v lično škatlo, pospravila v klet in malce pozabila na njih. Ko je prišlo na vrsto lansko poletje, jih nisem mogla nositi zaradi čisto posebnih razlogov, letošnje poletje pa so bili popolnoma nedosegljivi, kajti naša klet je medtem postala " kanta ". In ker smo ta vikend kleti povrnili svojo prvotno podobo, sem jih našla!!! Še vedno v lični škatli, še vedno lepi, še vedno všečni ampak ... PREMAJHNI. OMG!!! Torej, namenila sem jih sestri, njej preveliki, moji mami pa kot uliti. Nova lastnica čevljev, ki so bili namejeni hoji po betonskih poteh, je postala moja mati. Lepo jih nosi.

Te fotografije so v resnici tako kul, samo ne morem jih spraviti na blog v ta pravem formatu. Enkrat mi bo že uspelo ( s kakšno drugo temo ).

Lovely green in summer time

Moja ljuba, ne najljubša, ampak defitivno najbolj nosljiva oblekica ever. Zmore vse kar prinašajo vroči dnevi. Leta ji prizanašajo.Barva mi ustreza in to zelo. Res, zelena je moja najljubša, po črni, črni in spet črni...

Zelena v vintage okolju...meni je všeč.

Poletne svetličke

 Na majici, kjer je hrbet na prepihu. Všeč so mi majice ali obleke, ki imajo odprt hrbet, redko kdaj pa kaj takšnega tudi oblečem. Včerajšnje popoldansko sonce in temu primerne temperature, so izvabile iz omare majico svetlečih detajlov ter odprtega hrbta. Mislim, da jo uspem vsako leto le enkrat obleči.
Nasvidenje do naslednjega poletja ali pač ne?

Foto: DC

Hišice dišečega papirja

Naravnost obožujem te hiške polne raznobarvnega, dišečega, pisanega papirja. Počasi dobivajo tudi novo podobo ( vsaj pri nas ), kar je zelo pohvalno, da ne omenjam kave, ki jo lahko dobiš ( sicer ne je nisem nikoli tam pila ). Že kot otrok sem imela rada postanke pri čudnih hiškah, vedno me je zanimalo katere časopise in revije prodajajo, na morju je bil kar obred, obvezno sem kupila ( oz so mi kupili ) Mikijev zabavnik. In še zdaj ne morem mimo njih, kar vleče me tja, ta vonj po dišečem papirju, radovednost, kaj je novega na tistih čudnih policah, brskanje med revijami,.... mmmmm..... Spodnje fotke so vse nastale na morju, ker tam pa res ne zmorem da ne bi!!!! Moja denarnica je ponavadi vsako jutro plitkejša samo zaradi postankov pri kioskih. No, neko ( samo ) svoje veselje pa vendar lahko imam:-).

Morski poljub

Temperature so končno, končno visoke, vročina se dogaja, poletni pridih je v polnem zagonu, naše morjevanje je mimo, ustvarili smo nekaj nepozabnih spominov, nekaj utrinkov je zabeležil tudi fotografski spomin.

Morski spomini ostajajo pomembni ... pomagajo mi skozi dolgo ( zame vedno bolj ) dolgotrajno zimo.

Pripadnici jeansu

Zagotovo sva jaz in Š pripadnici jeansu. Poleti kratkemu, natrganemu, skratka trendovskemu. Pozimi in vseh ostalih letnih časih pa kar dolgemu ( mogoče tudi natrganemu ) jeansu.
Jeans je absolutno najbolj nosljiva stvar na svetu. Vsakemu se poda, vse kar oblečemo zraven je običajno kul niti čevlji niso preveč vprašljiva zadeva.
Najbolj cenim trpežnost tega materiala ter dejstvo, da tudi leta niso njihov sovražnik. Nasprotno, včasih so prav leta tista, ki naredijo določen jeans pravzaprav najbolj kul in edinstven.
Torej, kratke, dolge, modre, strgane, pobarvane, z žepi ali brez, z zavihtki ali brez.....jeanske so zakon!!!!

Foto: NCM

Revoir

Končno malo morja. Končnoooooooo!!!!! Uživanje ob še vedno ljubem morju, vonju, sladoledu....itd. je veliko veselje in radost. Revoir do ... ne vem točno do kdaj:-).

Mmmmmm, tudi kava že diši, knjige pripravljene, torej...gremo.

Štikl dejt

Zgodil se je prvi štikl dejt  ( pardon: drugi, prvi je bil s T ), v centru Ljubljane, v Romeu, s Š. Absolutno zabaven večer z vsemi elementi, ki pripomorejo k uživanju v toplih poletnih večerih. Ljubljana postaja tako lepa, polna, raznobarvna, kulturna, privlačna na pogled...Užitek je posedati in se predajati trenutkom poletja. Najina štikeljada je bila popolnoma zlita z mestom in njegovim utripom. Pomemben podatek je tudi to, da sva zdržali v petah ves večer, celo tlakovane poti v centru so bile za naju pis of kejk:-) Opažam tudi, da  z vsakim izhodom v štiklih, postajam večji profi v hoji, mogoče nekoč zamenjam japonke za absolutno visoke petke:-) Mislim pa tudi, da se klub I like Štikle, definitivno povečuje:-)

Tnx Š for lovely evening!!!!

Hiša stare mame

Stare hiše imajo vedno posebno dušo, poseben vonj, posebno vsebino. Njihova zgodovina me vedno pritegne in zelo zanima. Kako so živeli ljudje v njej, kakšne so bile sobe, kje so spali, jedli....itd. Posebej zanimivo je pogledati hišo v kateri je odraščala stara mama. Moja stara mama je odraščala v Lokovici, imeli so veliko hišo in veliko kmetijo, ki je sedaj v fazi propadanja. Še vedno se tam najdejo lepi detajli, še vedno lahko vidim kako so odpirali vrata, kje so se sprehajali. Če dobro zaprem oči lahko vidim tudi malo Ivo
( tako ji bilo ime ) kako najde prvo lužo in se vržo v njo z njeno novo oblekico, ki ji ni bila všeč ( to zgodbo mi je povedala ob priliki, ko sem kazala znake trme :-).
Zanimivo pri starih hišah je to, da lahko razberemo mnogo zgodb iz njihove zgodovine, le malo domišlije potrebujemo, malo miru in lahko začutimo utrip nekdanjega življenja.