Vikendaško morjevanje

Otvorili smo sezono morjevanja. Prvi vikend ob morskih valovih in na morskemu soncu je za nami. Bilo je prijetno, toplo, sončno...pravo pravcato poletje. Ljudi je bilo le za peščico, se zdi kot, da to vrstno dopustovanje ni več v modi ali pa obstajajo še kakšni drugi razlogi. Možno je tudi to, da je sezona še zelo mlada.
Voda  je še mrzla ( meni je voda mrzla tudi julija ali avgusta...torej nisem ravno prava oseba za ocenjevanje toplote ), senca pa je dobrodošla, ker ima sonce že veliko moč pošiljanja sončnih žarkov naokrog.
Bilo je super truper, obiskali smo kar nekaj pribljubljenih točk potem pa je itak sledil iztek vikenda. Pa še kdaj nazaj...si želim.

Steklenička barve

Poletje je fajn še za eno stvar in sicer, vse ženske ali pa res velika večina, ima nalakirane nohte na nogah. Meni je prav fino, če imam čas ( kar je res redkost ) in se lahko usedem v mestu na kavo in opazujem mimoidoče ženske, punce, dekleta... kakšne palate barv premorejo njihovi nohti nan nogah.
Tudi drugače se mi dozdeva, da je steklenička barvnega laka postala zelo mus in zavzema v ženski kopalniški omarici kar lepo število malih kvadratkov prostornine. Moje navdušenje nad rdečo barvo je trajalo kar zajetno obdobje dokler nisem pri Chanelu odkrila še eno barvo ( in sicer Particuliere), ki postaja moja druga najljubša...tukaj obstaja še črna, ki mi postaja vedno bolj všeč, tako, da vrstni red favoritov niha sem ter tja. Drži le to, da rdeča ruls.

 Prvi vrstni red meni ljubih barv oz lakov:

 Lahko obstaja tudi takšen vrstni red ( odvisno od dneva, sonca, lune,... )

Ampak vladar lakov pa ostaja ta, rdeča Chanelova barva.

Nekako takole...

.... gre moje današnje počutje. Seštevek celotnega dne, jezijo me te ˝kvazi˝ moderne naprave, ki potrebujejo toliko pozornosti, da kar verjeti ne morem!!!!! V glavnem, ju3 je nov dan in v njem ne bo prostora za stres, stresek, ...
Sem pa hvaležna za dobro musko, ki preganja te zoprne momente.

Ona, ki to zmore

Malo sem brskala po večnih stilih in večnosti nekoga, ki to zmore. Zašla sem na poti Audrey Hepburn. Njena lepota  je usupljiva, njena milina je skoraj dotakljiva, njena večnost bo res večna. V vsem. V oblačilih, frizurah, poziranju, fotografijah...Navdih za današnje čase, malo spremembic na njenih oblekah, malo različnih dodatkov in rezultat je tu. Enostavno, lepo, večno in všečno.
 Foto: Audrey Hepburn fan wesbite

 

Simply Istanbul 3.

Še zadnja objava fotk našega potepa po Istanbulu,... tokrat malo hrane. Meni so pozornost vzbujale predvsem  barve, okus pa itak zelo relativna stvar. Najbolj so mi bile všeč pistacije in preste, ki jih prodajajo na ulici. Okusen je tudi njihov znameniti čaj. Lepo so dišale začimbe, čaji, dišavnice...itd. Vrnitev v domovino seveda ni minila brez kupljenih stvari, ki prinašajo delček drugačnosti v naš dom. In prav je tako!!!

Všečno

Zadnje čase ( no, že kar nekaj časa ) spremljam določene strani na katerih objavljajo takšne ali drugače stylinge,outfite...tega je res ogromno na netu. Jaz spremljam http://lookbook.nu/, kjer se vsakodnevno pojavljajo bolj ali manj zanimivi ljudje z bolj ali manj izvirnimi oblačili in možnimi kombinacijami.
Tu je meni nekaj zanimivih stvari:

Vse fotografije so iz lookbook.nu

Simply Istanbul 2.

Danes spet malo čarobnega Istanbula...tokrat ljudje.

Za mojo velko glavo...

...imam dvoje novih sončnih očal. In to kul očal. In zahvala gre T. in njenemu D. Bilo je totalno presenečenje. Najprej sem dobila v dar ta rdeča očala in kot, da to ni dovolj, sem si zbrala še zelena. Sonce je v nekakšnem polnem zagonu ( vsaj zaenkrat ), moja bojna oprema proti njemu ( vsaj kar se oči tiče ) pa se povečuje. Ta očala so lepa, so kul in darilo, ki ga zelo cenim. Thx T in D. Sta faci!!!!

I wish...

... da bi šla v petek na koncert Hindi Zahre in sicer v okviru Druge godbe. Kino Šiška. Petek, 13.05. Mogoče bo pa 13 srečna. Če le ( z Djem ) dobiva varstvo za najina škrata. We'll see.

Simply Istanbul 1.

Yes, bila v Istanbulu. Zelo fajno mesto, toliko različnih stvari na kupu, toliko malih razlik, ki postopoma postajajo vedno večje. Toliko ljudi. Prijaznih ljudi. Pa hrane. Pa barv. Pa betona, hiš, cest, mušej, vlakov, avtomobilov, ladij, ... Preveč vsega za 5 dni. Malo pa mi je vendarle uspelo ujeti v spomin. Tudi fotografski.